Kako lahko vplivamo na našo osebnost

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Google+ 0 Filament.io 0 Flares ×

Ali lahko vplivamo na lastno osebnost?

Zakaj so nekateri ljudje vedno zaskrbljeni, drugi pa so neprenehoma sproščeni? Veliko odgovorov so psihologi dobili zgolj s spretnim spraševanjem in opazovanjem. Osebnostni testi lahko prinesejo objektivne rezultate.

Vsakdo je že rešil kakšen test osebnosti ter se se spraševal, ali je lahko njegova osebnost ugotovljena zgolj na podlagi vprašanj in odgovorov. Seveda so rezultati takšnih testov skoraj vedno privlečeni za lase, kajti posameznik odgovarja na podlagi trenutnega počutja, ki pa se s splošnim marsikdaj ne ujema. Poleg tega pa ima večina ljudi vsaj malo izkrivljeno samopodobo, kar seveda pripomore k subjektivnim rezultatom. A znanstveno zastavljeni testi, na podlagi katerih so osebnost proučevali psihologi, so, kot pravi Daniel Nettle, pripeljali do objektivnih rezultatov.

Daniel Nettle v se je v svoji raziskavi ukvarjal z vprašanjem, kako je mogoče osebnost znanstveno dokazati in ali obstajajo geni, ki nam zarisujejo določene značajske lastnosti, piše The Independent. V preteklosti se s proučevanjem osebnosti v povezavi z znanostjo niso preveč ukvarjali, saj se jim je to področje zdelo nakakšna pop psihologija, ki ne more prinesti objektivnih rezultatov. Danes se miselnost spreminja in raziskovanje osebnosti doživlja preporod.

Rezultat iskanja slik za naša osebnost

Nov odnos do raziskovanja osebnosti se je začel, ko so znanstveniki začeli pri svojem delu uporabljati osebnostne teste, ki so jih posamezniki reševali v različnih obdobjih svojega življenja. Četudi se zdi za znanstveno proučevanje uporaba papirja in svinčnika premalo, so rezultati skorajda povsem objektivni. Odgovori in opisi osebnosti se ponavljajo po dolgih letih in tudi prijatelji vprašanih odgovarjajo o proučevanih osebah podobno, kot so pred leti. S pomočjo rezultatov, ki so jih v letih pridobili, lahko že predvidijo, kaj se bo z osebo z določenimi osebnostnimi lastnostmi zgodilo v prihodnosti. Na podlagi testov jim je tudi že uspelo napovedati, kateri zakonski pari se bodo ločili in kateri ostali skupaj.

Ne napovedujejo pa le ločitev, ampak tudi, kdo je nagnjen k odvisnosti od različnih substanc, k igram na srečo ter k duševnim boleznim. Seveda se na njihove napovedi ni mogoče povsem zanesti. Napovedovanje je namenjeno predvsem statistiki in ne pogledu v prihodnost. Zavedati pa se moramo tudi, da je osebnost tako zapleten sistem, da je ne moremo nadzorovati, kaj šele napovedovati, kako se bo razvila.

V zadnjih dvajsetih letih so raziskave med ljudmi različnih kultur pokazale, da lahko tipe osebnosti razdelimo v pet splošnih skupin. Te skupine so: odprtost, nervoznost, vestnost (skrbnost), prilagodljivost in dovzetnost.

Psihologi, ki so svoje raziskave opravljali s pomočjo testov, pa so se povezali tudi s strokovnjaki za možgane. Ti so združili poznavanje možganov s testi in ugotovili, da se rezultati testov ujemajo z odzivnostjo in aktivnostjo določenih delov v možganih. Z osebnostjo se čedalje bolj ukvarjajo tudi genetiki. Sodeč po zadnjih raziskavah lahko nekaterim genom že določimo, na kateri del značaja vplivajo. Obstaja gen, ki dekodira receptorsko molekulo za živčni prenašalec dopamin in vsebuje ponavljajoče se zaporedje, katerega dolžina se med posamezniki razlikuje. Prav ta dolžina pa naj bi vplivala na odprtost ljudi in na njihovo željo po nagradah ali dokazovanju. Drugi gen, ki naj bi bil povezan z značajem, je prenašalec serotonin. Ta vpliva na depresijo, ki se pojavi kot posledica stresnega življenja. Za zdaj je osebnost z genetskega vidika še precej neraziskana, a po vsej verjetnosti se bo osvetlila marsikatera povezava med genom in značajem. Ker pa ima genska zasnova le polovično vlogo pri oblikovanju osebnosti posameznika, človeške duše nikoli ne bo mogoče povsem razvozlati.

Vsakdo spada v eno izmed petih skupin. Četudi nam naša skupina ni povšeči, je ne moremo zamenjati ali se proti njej bojevati. Kajti vse imajo dobre in slabe lastnosti: odprti ljudje so veseli, a po drugi strani večkrat sprejemajo nepremišljene odločitve ter se izpostavljajo nevarnosti. Vestni si postavljajo visoke cilje, a so lahko neprilagodljivi in zagrizeni. Nevrotični si kvarijo zdravje s skrbmi in so velikokrat brez razloga nesrečni, a so zmožni najglobljih misli, so uspešni akademiki ali pisatelji ter imajo izjemen dar za opazovanje. Prilagodljiveži so skrbni in priljubljeni, a redko izstopajo iz povprečja in karkoli dosežejo. Dovzetneži so ustvarjalni in polni idej, a se velikokrat ne znajo soočiti z vsakdanjimi problemi.

Nobena skupina torej ni popolna, zato se lahko mirno soočite s svojo in se veselite dobrih lastnosti, ki jih imate.

0 Flares Twitter 0 Facebook 0 Google+ 0 Filament.io 0 Flares ×

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.