Otroci, otroci. Življenje brez njih bi bilo preveč enolično in nič zanimivo. Naša ena znanka je bila stara nekje sedemnajst se mi zdi in je že zanosila. Sprva je bila cela obupana, ni vedela kako jima bo s fantom uspelo vzgojiti otroka, pa še šolo je imela. Ja vem ja, morala bi prej paziti, če je vedela da še ni čas za otroka, ampak kaj hočemo mladostniki pač ne razmišljajo vnaprej. Razmišljala je koliko kaj stane vsa otroška oprema, kaj točno vse potrebuje, strah jo je bilo, da bi staršem nakopala preveč finančnih težav. Ampak vse njeno živčkanje je bilo na koncu odveč. Zakaj se najbrž sprašujete?

To pa zato, ker je vsa družina in vsi družinski člani smo stopili skupaj in povprašali ljudi, za katere smo vedeli, da so že imeli otroke in smo jih povprašali, če še imajo kaj otroških oblačil in opreme in na koncu se je nabralo ogromno otroške opreme in oblačil. Staršem torej ni nakopala kaj preveč težav, kajti smo zbirali rabljene stvari. Ko smo zbrali toliko vsega je bila tako zelo vesela, da je začela kar jokati. In tudi njeni in njegovi starši so bili veseli vsake stvari, ki so jo dobili. Nekaj so kupili tudi sami, ampak kaj preveč pa tudi niso rabili. Tako da nikar se ne sekirajte, ne glejte vse tako črnogledo, vse se da urediti, popolnoma vsako stvar! Življenje je samo eno in bodite veseli vsake nove reči, v našem primeru otroka, ki ga sedaj vsi tako ujčkamo, da bo pravi cartek.